Azọn Bẹplamẹ Zanhẹmẹ tọn lẹ

Azọn Bẹplamẹ Zanhẹmẹ tọn lẹ, (ABZ) to glẹsingbe Sexually Transitted Desease (STD). Eyin azọn de he no gbloada gbọn zanhẹmẹ dali. ABZ kavi STD le sọgan gbayipe gbọn zanhẹmẹ jọwamọ tọn dali kavi kanlinjọmẹtọn mẹ, to whenuena vijinu omẹ awe lẹ tọn hogò dopọ.

To egbehe (STDs kavi ABZ) lẹ nọ saba yin yiylọ dọ Bẹplamẹ Asámẹzọn tọn. To ojlẹ de mẹ wayi, enọ yin yiylọdọ Afọdogbezọn.

Azọn Bẹplamẹ Zanhẹmẹ tọn lẹ (ABZ) sọgan wa aime gbọn nuvikun azọ̀nkún tọn lẹ kavi wevikun azọn tọn lẹ dali, taidi apajlẹ, delẹ he gbayipe to Azọ̀n Bẹplamẹ Zanhẹmẹ tọn lẹ mẹ yin kandai etọn basi to weda ehe mẹ.

Wunme Azọn Beplame Zanhẹmẹ ton lẹ (ABZ) jlado

Wunme Azon(ABZ)ton le eno yin hinhen wa gbon nuvikun numontolanme ton gbetovi tonle dali. Awukuzon,Adome hunmiyon,Afujemezon, Ovikunsinsololo, Ofun,Asame sinsen, Nenkunjiji,Apa nenkunme ton, po Yonujiji po. soha diblayi kande(40)wunme voovo asamezon ton he zanheme no beplame ton we tin kavi gbayipe bono wayime gbon 1-nume 2-Yonu kavi 3 migonu. Taidi apajle awutu ehe le ton we (HPV)po gona Nenkunmezon,Nutite yonume ton,Ayome ton Numeton, Vegome ton po nutite vipome ton po, susu azon ehe le ton no saba wa gbon zanheme dali,eno diblayi kandegban to kanweko ji(70%)

Afújémẹwanvu lẹ (Hepatitis Viruses) jlado

Afújémẹzọn yin azọ̀nkún afujémẹ tọn, etindo wunmẹ aton(3) A, B, D, 1.A lo nozon bo afuje lo no wun,B po D lopo no tindo nugandomego sinsinyen le eno hen afujemezon dentoayime ton lewa,esono yawu gbayipe gbon zanheme dali, Etomoso,emayin afujemezon A lo weno saba hen afuje wunwun lo wa gba sigba eno wamo. sigba afujemezon B po D lo po sinyen somo bo esogan hen oku plame plaun hu A lo ton to bibeplame me to zanheme whenu.

Afujemezon heno dio agbasazun amifunno (Herpex Simplex Virus) jlado

Azon ehe lo we ye no ylodo(HHSV) Beplame vijinuzon ton azon ehe no saba hen hundidimapote ton wa to vijiwhenu.Esogan yin gbon asame kavi migonu,esogan so yin gbon apa nume ton le gblame, susu eton ma no mo pongbo eno beplame gbon nuvikun dele dali,dopo toeme noyin_chlamydia ehe lo no saba yawu beplame to zanheme gblame to aihon egbehe tonme. To Otogbo Amẹlika ton kede me, diblayi 2.8 million (liva aton_ewhe pede) gbetovi le ton weno yin bibepla to owheme. Eyin azonkun (chlamydia ton mayin nukunkunpedego ganji esogan hen nuhahun susu le wa, tayidi asamezon wunmewunme le po nukunzon po wa etle sogan hen nukuntintonwa,eso sogan hen ajipo yonnu ton gble eyin yemapenukundego ganji.

Ofunzon (Gonorrhea) jlado

Ofunzọn sogan bepla vijinu, Onu,Vego,po nukun po to aliho ylankan me,esogan gbayipe gbon ohun me bo no bepla agome hupeten ton le dehe so ylan dogo we do eni hen ohun gble. Esono hen ahun gble bo okanliho he no bio ahunme le nosu,esono bepla aponmehu.

Nenkunmezon(Syphilis)Eno hen nuhahun susu le wa ayi ye ma penukundego ganji eso no be azonkun jomaku ton plame (HIV)na ena do apa do nenkun lome bo azonkun ehe lo no bioeme bleun (HIV) na ewo no gbon ohunme.

Nenkunmezon ehe no yawu wle nuvikun susu le plame . Eyin azon nenkunme ton ehe ma yin nukunpedego ganji eno hen nuhahun susu le wa nugonu agbasa ton le go. na taun ton, bleun dopo we eno gando apon go eso no hen oku wa name plaun.

Trichomoniasis: Ehe yin azon owanvu onenkunme ton he no yawu bẹplamẹ to zanhẹmẹ whenu to ogbẹ lẹ mẹ emayin azonkun jehonme ton de poun e nọ do apa nukunmẹ bo e nọ to fifiẹ kavi ayọmẹ nito fifiẹ kavi ovijinu lọ lẹ ni to jiji,kavi aliho okunsin tọn po ovipomẹ tọn po ni te, e sọ nọ hẹn adọhuhu sinyẹn po nuhahun devo lẹ po wa, e ma nọ yawu mọ pọngbọ.

Esogan hen awugble tegbeme ton wa na vijinu sunnu po yọnnu tọn po, e sọ sọgan hẹn nutite seli tọn wa,bo no hen ovi azanmapejiji ton wa.

Aliglonnanu lẹ jlado

Alihodopo nado hẹnalọdotena awutu ehe lẹ wẹ nado nọla na zanhẹmẹ he ma sọgbe le ,numẹ tọn, asamẹtoọn po yonumẹ tọn po. Nudevo le so tin sogan dekanpo na beplame azọ̀n zanheme ton ene we zinzan ayupo vijinu ton le (condom),ninọpọ po notu mẹtọn kẹdẹ po he ko yin dogbapọnna ganji po matin zanhẹmẹ gbonu alọwlemẹ tọn, oyenvi dudolamẹ ton yiyi.

Alọdlẹndonu lẹ jlado